STEG MAVTAŠKIH KERLCOV
Članek ob naši osamosvojitvi :-)
31. 3. 2011
SKAVTI Z RUTKAMI SAMOSTOJNEGA STEGA
31. marca slovenski skavti praznujejo svoj rojstni dan in se spominjajo uradne ustanovitve svoje organizacije pred 22 leti.
Skavti iz naše občine so letos praznovali posebej slovesno. Prvič so si namreč okrog vratu nadeli nove rutke, ki so zunanji znak, da so postali samostojni steg in s tem polnopravni člen Združenja slovenskih katoliških skavtov in skavtinj. Ob prazniku občine pa so 23. marca za svoje delo prejeli tudi občinsko priznanje, o čemer so poročale Občinske novice. V tako prazničnem vzdušju smo se pogovarjali s stegovodjo Natašo Polanec.
Lahko najprej predstaviva nove rutke? Barve nosijo dvojno sporočilo…
Veseli nas in pomenljivo se nam zdi, da imamo lahko rutke v barvah naše občinske zastave: zeleni, ki pomeni naše sožitje z naravo in našo dolino, modri, ki predstavlja modrost in reko Savo, ter rumeni kot znamenju skavtskega veselja in spomin na naše pridne prednike, ki so pletli slamnate kite.
Kaj nove rutke pravzaprav pomenijo?
Zgodba se je začela l. 2005 na zaključku poletnega oratorija za otroke pri Tomažin` v Osredkah. Padla je beseda in izkazalo se je, da si starši v naši občini želimo, da bi otroke vključili k skavtom ...
v zdravo družbo in dejavnost, ki bi potekala preko celega leta…
Ja! Hitro smo izpeljali ustanovno srečanje s starši in bodočimi skavti. Želja je bila dovolj velika, da smo se dogovorili za vodenje in ustanovitev krdela in čete. V krdelo volčičev in volkuljic so vključeni skavti, stari 8-11 let, tj. 3.-5. razred, v četo izvidnikov in vodnic pa 11-16 let, oz. od 6. razreda do konca 1. letnika srednje šole. Takrat med srednješolci še ni bilo dovolj interesentov za ustanovitev lastnega klana popotnikov in popotnic, to je starostne skupine 16-21 let. Lotili smo se dela in v dobrih šestih letih vzgojili prve voditelje iz svojih vrst, da smo izpolnili vse pogoje za ustanovitev stega. To je bila pika na i, da smo si 31. marca lahko nadeli svoje rutke, da smo tako tudi na zunaj prepoznavni kot samostojni steg.
Beseda `steg` - v Slovarju slovenskega knjižnega jezika je ne najdemo?
Mnoga skavtska poimenovanja so prevedena iz angleščine. Beseda steg prihaja iz hrvaščine in pomeni samostojno enoto neke organizacije. Skavti imamo stege, kot imajo taborniki rodove. Znotraj stega delujejo že prej omenjene starostne skupine. Steg je krajevno opredeljena enota, pokriva določeno območje.
Lahko še kaj poveva o skavtskih starostnih skupinah?
Delo s krdelom oz. volčiči in volkuljicami temelji na Knjigi o džungli Rudyarda Kiplinga, ki pripoveduje zgodbo o Mavgliju, dečku, ki je odrasel med volkovi in džungelskimi živalmi. Volčiči živijo v krdelu in imajo svoje zadolžitve – zbirajo t.i. plene. Glavnemu voditelju, volku Akeli, pomagajo črni panter Bagira, kača Kaja in medved Balu. Bagira skrbi za telesno-gibalno področje, igre, tekmovanja, Kaja za ročne spretnosti in opravila, Balu je duhovni asistent … Največjo skrb in odgovornost nosi Akela, ki vse povezuje in ima zadnjo besedo.
Naslednja starostna veja je četa. Sestavljajo jo manjše skupine (5-8 fantov ali deklet oz. izvidnikov ali vodnic v enem vodu). V tej starosti fantje in dekleta delajo ločeno, kar je primerno za njihovo razvojno obdobje. Vsak izvidnik in vodnica ima svojo funkcijo oz. zadolžitev v vodu: vodnik(ca), podvodnik(ca), zastavonoša, kuhar(ica), bolničar(ka), animator je zadolžen za igre in zabavo. Zadolžitve se običajno po enem letu zamenjajo, da se skavti preizkusijo v različnih vlogah. Za vodnika ali vodnico navadno vod izbere nekoga, ki mu najbolj zaupa in ni nujno najstarejši.
Ko pa skavt konča prvi letnik srednje šole,
zapusti četo in vstopi v klan. Obdobje klana je namenjeno iskanju življenjske poti in osebni rasti vsakega člana. Poletni in zimski tabori mlajših skupin so stacionarni, tabori klana pa potovalni. Skavti se na njih urijo v preprostosti, skromnosti in iznajdljivosti, ker imajo s sabo le najnujnejšo prtljago. Zato se najstarejša starostna skupina imenuje veja popotnikov in popotnic. Člani klana so posebej zavezani služenju, tj. zastonjski pomoči sočloveku.
Osnovni pomen besede klan je pravzaprav plemenska skupnost ali pleme,
čeprav v javni rabi bolj prevladuje slabšalni pomen besede v smislu nekakšnih »posebkarjev«, ki se imajo za nekaj več.
V smislu večvredne elite?
Ja, pri čemer so skavtski klanovci morda res »posebkarji«, ker se od njih več pričakuje in zahteva.
Služenje skupnosti?
Tako je. Fantje in dekleta niso več ločeni po vodih, temveč skupaj rastejo in se bogatijo. Vsak izmed njih si izbere svoje področje služenja v okviru stega, v župniji ali šoli, pri kakšni od prostovoljskih organizacij ali celo doma, če kličejo okoliščine. Bistveno je razumevanje služenja kot zastonjskega daru brez preračunljivosti ali koristoljubja.
Klanovci torej služijo, ne da bi hoteli zaslužiti!
In ne da bi se hoteli s služenjem »ven metat`« - torej uveljavljati, dokazovati ali celo hvaliti! Po drugi strani pa je dar potrebno znati tudi sprejeti!
Gre torej za kulturo dajanja in sprejemanja ter zdravega vzajemnega spoštovanja. Kaj pa skavt pri 21-tih?
Z 21-imi leti imajo skavti možnost postati voditelji in prevzeti vodenje mlajših skupin, nekateri se odločijo za služenje v drugih prostovoljskih združenjih ali na drugih področjih. Izobraževanje za voditelje se lahko prične pri 19-tih letih.
Kaj je skavtstvo in zakaj skavtstvo?
Skavtstvo vidim predvsem kot pozitiven in bogat način življenja. Začetnik skavtstva Anglež lord Robert Baden-Powell je rekel, da je skavtstvo igra in svet igrišče. Zdi se mi vredno, da se mladi s skavtstvom vsaj seznanijo.
Skavtstvo je torej neke vrste zdrav življenjski slog. Kako se je začelo?
Začelo se je pravzaprav naključno. Ustanovitelj skavtstva, lord Baden-Powell (skrajšano B.P.), je že kot deček s svojimi brati med šolskimi počitnicami užival v raziskovanju narave na večdnevnih potepih. Na osnovi svojih mladostnih izkušenj je, ker je opravljal vojaško službo, napisal priročnik za vojaške izvidnice, v katerem je predstavil veščine opazovanja, branja sledov, prikrivanja in preživetja v naravi. Čez nekaj let je opazil, da ga z velikim navdušenjem prebirajo mladi fantje v Angliji. Kmalu je izšel poseben priročnik za mlade Scouting for boys (Izvidništvo za fante). Leta 1907 je B.P. zbral 20 fantov na prvem taboru na otoku Brownsea v Rokavskem prelivu. Ker se je skavtstvo vse bolj širilo, je B.P. opustil vojaško službo in se popolnoma posvetil vzgoji mladih.
Angleška beseda `scout` pomeni izvidnik.
Vojaki, ki so poslani v izvidnico, so izkušeni in pripravljeni sprejeti izziv. Tudi skavtstvo je izziv, ki od posameznika zahteva nekaj več. Večkrat se je npr. treba odpovedati ugodju, premagati samega sebe. Zaradi teh izkušenj v naravi in družbi postanejo mladi bolj iznajdljivi, znajo načrtovati, imajo čut za sočloveka … Več kot daš, več dobiš zase! Skavti se sovzgajamo v odgovornosti in si prizadevamo izpolnjevati svoje dolžnosti: do sočloveka, domovine, boga, narave ter tudi do sebe (osebni razvoj). Zavezani smo prizadevanjem za mir.
Skavtstvo je v osnovi vzgojna dejavnost.
Pri čemer se ves čas vzgajamo tudi voditelji. Skavtstvo temelji na sovzgoji, podobno kot v družini. Učimo se z delom in s prenašanjem znanja na mlajše. Upoštevamo razvojno obdobje oz. starost skavtov, kar se odraža v različnih oblikah dela v posameznih starostnih vejah.
Spodbujate smelost, pogum, samostojnost …
Vzgajati želimo celostno: z upoštevanjem telesa, duše, duha in medsebojnih odnosov. Vadimo se v preprostosti, skromnosti in iznajdljivosti – z malo sredstvi narediti čim več! Želimo, da je skavtstvo vsakomur dostopno, ne glede na njegove gmotne možnosti. Zavedamo se, da je v vsakem človeku nekaj dobrega, da ima vsakdo svoje odlike in sposobnosti.
Skavti – taborniki, v čem se razlikujete?
V osnovi ni velike vsebinske razlike. Imamo različno strukturo organizacij, metode dela … V Sloveniji izstopa različno zgodovinsko ozadje.
Pri katoliških skavtih duhovnost temelji na katoliški veri. B.P. je menil, da je duhovna razsežnost del vsakega človeka in zato že vključena v skavtstvo. Ni nekaj zunanjega, kar bi verujoči dodali.
Kako je po svetu?
Duhovnost je povsod po svetu eden od treh stebrov: stik z naravo, dolžnost do sebe in sočloveka, dolžnost do boga. V skavtskih organizacijah temelji na obče-človeških moralnih vrednotah oz. na vseh verstvih.
Skavti ste torej zelo široki in odprti …
Lani je bilo na Švedskem svetovno srečanje skavtov (Jamboree). Skupaj so bivali, delali in se zabavali ljudje s celega sveta in vseh verstev.
Pri nas se imenujete katoliški skavti. V naši občini približno izmenično uporabljate župnijske prostore v Dolu in pri sv. Heleni v Dolskem. Kakšen je vaš odnos do Cerkve kot ustanove?
Smo laična organizacija in delujemo popolnoma samostojno. Nujno je, da ima vsak steg nekoga, ki skrbi za duhovnost, po možnosti katoliškega duhovnika.
Običajno skavti z župnijami dobro sodelujemo. V našem primeru z obema.
Lahko slovenske skavte predstaviva s kakšno številko?
Okrog 70 stegov, preko 4000 članov.
Pa naš steg?
Trenutno naš steg Dol-Dolsko 1 sestavljajo 4 voditelji, klan in četa s 3 vodi, skupaj 35 članov.
Kljub skavtski skromnosti in iznajdljivosti – nekaj sredstev le potrebujete?
Največji del sredstev prispevamo skavti sami oz. naši starši. Ker naša Občina podpira delo nevladnih organizacij, nam vsako leto po svojih močeh finančno pomaga.
Redno se predstavljate tudi z delavnicami za otroke.
Ko smo povabljeni z veseljem sodelujemo na sejmih in na Mavričnem dnevu v vrtcu v Dolu.
Še pomembnejši od sredstev ste skavtski voditelji. Leta 2005 si kot izkušena skavtinja sprejela izziv in prevzela velik del odgovornosti za začetek in razvoj skavtstva v naši občini. Na tesno je šlo predvsem zato, ker sta bila s Sandijem Cukorjem dolgo edina voditelja in je bilo poleg iznajdljivosti in vztrajnosti potrebno sprejeti tudi kakšno težjo odločitev. K sreči se je izšlo, najbrž tudi zato, ker sta ti in Sandi na tej skavtski poti tako žilavo vztrajala. Kdaj si se tako trajno in močno okužila s skavtstvom?
Najbrž že ob spočetju, čeprav sem to odkrila šele ob priključitvi k skavtom pred skoraj 22 leti.
To pa je zelo kmalu po uradnem rojstvu Združenja slovenskih skavtov leta 1990! Sicer pa ima vsak skavt tudi svoje skavtsko ime, ti si -
Odločna levinja.
Aha, potem pa lahko razumemo - ime pove veliko! Upam si dodati, da se s tvojo odločnostjo prepleta in jo precej prekriva tudi dobrohotnost mame levinje. Kaj lahko rečeš za konec? Sva še kaj pozabila? Kako gledaš v prihodnost?
Če je bila božja volja, da smo ustanovili svoj steg, upam, da bo božja volja, da nadaljujemo … Če se sami ne bomo trudili, tudi božja volja ne bo pomagala. Računam na mlade voditelje. Najprej bomo v našem stegu ponovno uvedli krdelo volčičev in volkuljic, kasneje še skupino najmlajših skavtov, bobrčkov, ki ob tesnem sodelovanju s starši vključujejo 6- in 7-letne otroke.
Hvala za pogovor in dosedanje delo tebi, voditeljem in vsem skavtom, čestitke ob prejemu občinskega priznanja in rojstvu vašega stega ter vse najboljše za naprej!
Pogovarjal sem se Marko Cimerman
Fotografije: Miro Pivar
